Nekega poletnega dne je proti večeru nad mesto prihitela besneča nevihta. Iz sivih oblakov so sikale strele in grmelo je tako glasno, da je se tu in tam celo stresla zemlja.

“Te je strah?” je svojega vnuka Mihca skrbno vprašala babica.

Tisti torek je snežilo. Tilen se je v vrtcu naučil novo pesmico. O snežinkah, ki nežno padajo proti tlom. O Božičku, ki pripravlja svoje sani za pot okoli sveta. O debeli sneženi odeji, ki bo kmalu prekrila hribe in doline. Pesmica je bila Tilnu zelo všeč. Z otroci in vzgojiteljicama se jo je učil nekaj dni in komaj je čakal, da jo zapoje mami, očetu in sestri.

»Ježkanje! Ježkanje!« sta Jana in Jani Jazbec med tuljenjem drvela mimo zajčka Zaupka.

»Prav slišim? Ježkanje? Je to kakšna nova igra?« je glasno pomislil.

Kam nas bo odpeljala črta?

Le kaj vse se zgodi Koko Dajsi v mestu?

Pustolovščina malega škrata entropa.

Kako se rodijo zvezde?

Komaj je sonce vzšlo nad jaso, že so ga zagrnili temni oblaki. Veveriček Storžek se je zamišljeno ozrl navzgor.

»Hja, nič ne morem za to,« si je zamrmral v brčice. »Če bo padalo, bo pač padalo. Sicer pa je lahko prav prijetno, če se sprehajaš v dežju. Če le imaš dežnik …«

Spoznajmo abecedo

Nekega zasneženega zimskega dne se je v ptičjo hišico pred Laurinim vrtcem zatekla cvetna vila. Čarobne vile so različnih vrst, nekatere so velike, druge majhne, lahko imajo krila ali pa ne. Cvetne vile so najmanjše med vsemi. Velike so komaj za dlan in naokoli letajo samo v toplih sončnih dneh. Njihova naloga je, da pomladi prebudijo naravo: spodbudijo drevje, da ozeleni, odprejo cvetove in predramijo žuželke, da spet začnejo letati. Videti cvetno vilo sredi mrzle zime, to je zelo nenavadno.