O miški

Pravljica – O miški, ki je oklofutala medveda / Aksinja Kermauner

Pravljico lahko najdete na povezavi: https://www.lahkonocnice.si/pravljice/o-miski-ki-je-oklofutala-medveda ali pa jo preberete spodaj.

Pravljico lahko poslušate tudi v vaši najljubši podcast aplikaciji - sama uporabljam Castbox.

Miška ima rojstni dan. Danes si bo privoščila največji oreh, ki ga je prihranila za to priložnost. Le streti ga še mora.

Malo jo skrbi. So njene šapice dovolj močne? Včeraj je potožila sosedu mišjaku, pa se je le namuznil.

Uh, kako se veseli oreha! Bo že kako prišla do njega.

Vsa v pričakovanju steče v shrambo.

Ojoj! Kje pa je ta oreh!? Pa tudi ostalih dobrot ni več! Izginili so trije lešniki, dve rozini in cela lisička!

Le kdo bi ji lahko to naredil?

Miška je nenadoma začutila, kot da bi jo nekdo dregnil v trebušček. Pred očmi so se ji začeli delati rdeči krogi. Skozi zobke je iztisnila:

»To je bil prav gotovo sosed mišjak! Vedel je za oreh! Požrešnež tatinski! Kradljivec nemarni! Uh, če ga dobim v pest!«

Soseda pa ni bilo doma. Njegovo stanovanje je bilo prazno.

Zdaj je bila miška že pošteno jezna. »Čakaj, čakaj! Morda pa te najdem v gozdu!« je zapihala in zdrvela na bližnjo jaso.

»Tristo kosmatih mačk, popenila bom!! Izbruhnila bom kot ognjenik!! Moj oreh!! Kako si drzneš, mišjak!! Grrr!«

Miška je stiskala šapice, da so bile že vse bele, smrček pa je bil rdeč in razgret.

Mimo je prihlačal medved. »Kaj pa tako cviliš, miška? Skozi ušesa mi gre!«

»Rjovim, medved, rjovim!! Razpištolila sem se! Mišjak mi je pojedel največji oreh!«

»No no, miška, ti prinesem drugega!«

»Ne, grrr, ravno tega hočem!! Razneslo me bo!! Mogoče bi morala koga prebutati, dokler ne najdem mišjaka! Medved, te lahko oklofutam?«

»Pa daj, miška, če ti bo potem odleglo!«

»Ti si pravi prijatelj, medved! Res sem besna!« je zavpil miška in stekla po medvedovi kosmati taci navzgor, čez medvedov kosmati trebuh, na medvedovo kosmato glavo do smrčka in mu začela deliti klofute.

»Apčih, miška, veter delaš!« se je zasmejal medved. »Ti je kaj bolje?«

»Čisto nič,« je zacvilila miška in skočila na zemljo. »Še vedno imam občutek, da mi bo odneslo pokrovko! Kaj pa nekaj brc?«

Stekla je k drevesu ob robu jase.

»Pardon!« je zašelestela bukev. »Tudi jaz sem kdaj jezna, ampak ne brcam in klofutam kar vse povprek! Sicer pa takoj nehaj, žgečkaš me!«

»Uh, tudi brcanje ne pomaga. Kaj pa, če zgrabim tale kamen in ga z vso silo zabrišem čez smreke? Mogoče me bo ta grozni občutek zapustil!«

»Hej, kar takole pa se ne bomo metali naokrog,« zatrmari kamen in se naredi težkega, da ga miška ne more niti premakniti.

»Oooo, kaj naj naredim!« zacepeta miška. »Vse bolj sem razkurjena! Temu tatinskemu mišjaku bom … bom …«

Vrana, ki je ves čas sedela na bukvi, je zakrakala: »Najprej trikrat globoko vdihni. Znaš šteti do deset?«

»Seveda! Saj sem tri leta hodila v mišjo šolo!«

»No, potem pa štej od 10 nazaj. Hitro te bo minilo, boš videla!«

»Deset … osem … devet … šest …«

»Kra … hmmm …« reče vrana, »si prepričana, da je bila to prava šola?«

Ampak miška se je že bolje počutila. Ko je preštela do ena, je bila že popolnoma mirna. Kot da zoprnega občutka sploh nikoli ne bi bilo.

»Hvala, vrana,« ji je rekla miška. »Oprostite, medved, bukev in kamen! Nisem hotela, pa me je jeza čisto premagala. En oreh gor ali dol!«

Takrat pa se izza bližnje smreke prikaže prava procesija. Spredaj je bil sosed mišjak, ki je nosil v tačkah veliko torto z rozinami, lešniki in kar petimi lisičkami, na vrhu pa je kraljeval velikanski oreh. In to brez lupine!

»Vedel sem, da ga ne boš mogla streti, pa sem prosil za pomoč žolno. Veverica se je potrudila in naredila borovničevo torto. Vse najboljše, draga miška!«

Uh, uh. Zdaj je miško postalo pošteno sram! Saj bi skoraj premikastila mišjaka, če bi ga dobila v pest. In to povsem po krivici!

Še sreča, da zna šteti do deset.

In nazaj!

Pogovor z otrokom

  • Ali je miška našla oreh v shrambi?

  • Kako se je počutila takrat?

  • Koga je obsodila, da ji je vzel oreh?

  • Kako ji je pri jezi pomagal prijatelj medved?

  • Se je miška po tem ko je oklofutala medveda počutila kaj bolje?

  • Koga je hotela vreči čez smreko?

  • Kdo ji je dal nasvet kako se lahko pomiri?

  • Kako se je pomirila miška?

  • Si tudi ti kdaj jezen?

  • Kako se pa ti pomiriš?

Raziskujte

Koliko čustev poznate? Poskušajte jih našteti čim več, nato pa si pomagajte še s spodnjo povezavo.

Ustvarjajte - MIŠKA

IMG_20200524_105707.jpg

Potrebujete:

  • Leseno kljukico za perilo

  • Dva plastična zamška

  • Barve

  • Konopljina vrv

  • Pom pom cofek

Navodila za izdelavo:

  1. Po želji pobarvaj leseno kljukico.

  2. Prilepi dva zamaška na sredino kljukice, tako da nastanejo mišja ušesa.

  3. Nariši oči.

  4. Iz vrvice naredi brčice in rep.

  5. Dodaj pom pom cofek za smrček.

Kako se počutim?

Izdelaj plakat s slikami čustev (datoteka spodaj).

Vsak družinski član naj izdela svojo miško. Nato vsako jutro s kljukico (svojo miško) označite kako se počutite. Miško lahko čez dan tudi prestavljate (glede na svojo počutje).  

Dejavnost je super, saj otroci na tak način ozaveščajo, poimenujejo ter sprejemajo svoja čustva.

Številke in štetje

Prenesite si datoteko na svoj računalnik, natisnite pdf in štetje se lahko začne.


Priporočam - knjiga PIŠČANČEK PIK (Marja Manček)

Priporočam čudovito knjigo na čustev. Zgodba govori o piščančku Piku, ki išče mamico, sreča pa žalost, jezo, strah in veselje.

Knjigo si lahko izposodite v vaši krajevni knjižnici lahko pa jo naročite na: http://www.buca.si/index.php?nav1=knjigarna&nav2=izdelek&id=3241

Previous
Previous

Vrtna prigoda

Next
Next

Tihomir