Medena pravljica
Pravljica – Čebele z najvišje terase / Sebastijan Pregelj
Pravljico lahko najdete na povezavi: https://www.lahkonocnice.si/pravljice/cebele-z-najvisje-terase ali pa jo preberete spodaj.
Pravljico lahko poslušate tudi v vaši najljubši podcast aplikaciji - sama uporabljam Castbox.
»To morate slišati!« je maček Jure pritekel k prijateljem, ki so počivali v senci za šolo. »Na vrhu zadnjega bloka stoji čebelnjak!«
»Tu, v mestu?« je bil začuden pes Brane.
»O, ja!« je mijavknil maček. »Samo poslušajte. Tako kot vsako jutro sem splezal na najvišjo teraso. Od tam je krasen razgled po naselju! Danes pa me je pričakalo presenečenje. Najprej sploh nisem vedel, kaj vidim. Slišalo se je brenčanje in meni se še sanjalo ni, kaj bi lahko bilo. Potem pa je iz pisane škatle priletela čebela in mi sedla na smrček.«
»Te je pičila?!« je pisknil jež Boris.
»Ne,« je maček zamahnil s šapico. »Predstavila se mi je.«
»A daj no!« je bil presenečen pes. »Boš rekel, da znajo čebele govoriti?! Mislil sem, da samo brenčijo in pojejo. Povej kaj več!« je spodbudil mačka.
»Pravzaprav vam bo več povedala kar čebelica sama,« je maček spodvil rep. »Povabil sem jo, naj pride,« je obrnil glavo.
Vsi so se zastrmeli v rjavo piko, ki je postajala čedalje večja in glasnejša, dokler ni sedla na cvet pred njimi.
»To je čebela Rosa,« je povedal maček.
»Prišla sem se vam predstaviti,« je čebela zatresla tipalke. »Od zdaj naprej bomo tudi me živele v naselju. Prav je, da se poznamo.«
»To pa res,« se je glasno strinjal pes.
»V mesto so nas prinesli, ker nas potrebujete tudi tu,« je pojasnila čebela.
»A ja? Za kaj pa?!« je pihnil jež. »Tako majcene ste. Kaj bi sploh lahko naredile za nas? Vem samo, da pikate!«
»Ti in tvoje pikanje!« je zarenčal pes. »Če kdo pika, pikate ježi!«
»Zdaj si pa nesramen,« se je ježu zatresel glas. »Sploh si pa sam sedel name!«
»Tako je tudi z nami,« se je oglasila čebela. »Pičimo samo, kadar smo ogrožene in se branimo, sicer ne.«
»Aha,« je prikimal pes. »Kaj pa sploh počnete?«
»Medtem ko nabiramo nektar, oprašujemo rastline. Med pašo prenesemo pelod z enega cveta na pestič drugega. Tako nastane plod.«
»Pa kaj!« je pihnil jež. »Vseeno mi je za rožice.«
»Brez nas ne bi bilo ne jagod, ne češenj, ne breskev. Tudi jabolk in hrušk ne bi bilo!« je zabrenčala čebela.
»To pa ni kar tako,« je zalajal pes. »Majhne ste, a opravljate veliko in pomembno delo za vse nas!«
»Rad imam jabolka in hruške,« se je obliznil jež.
»No, vidiš!« je bila navdušena čebela. »In tam zgoraj na terasi ne bomo nikogar motile. Naša pot vodi z vrha bloka do travnika in divjih kostanjev na drugi strani parka. Težava nastane konec poletja, ko cveti vse manj rastlin. Takrat nam bo pomagal čebelar.«
»Oooo,« je zarenčal pes. »Človeka se morate paziti. Že mogoče, da vam bo pomagal, a vam bo med tudi vzel!«
»No, ja,« so čebeli zaplapolale tipalke. »Ljudje nam resda jemljejo med, po drugi strani pa poskrbijo za nas, ko je najtežje. Brez njih bi domače čebele težko preživele.«
Čebela je nekaj trenutkov molčala, potem pa zaključila:
»Brez skrbi. Nekaj medu vedno ostane. Najslajši bo za prijatelje.«
»Čebele so mi všeč,« je pes navdušeno zamahnil z repom in prijatelji so se strinjali: »Čebele so nam všeč.«
Pogovor z otrokom
Kaj stoji na vrhu zadnjega bloka?
Si že videl čebelnjak? Kje si ga videl?
Kdaj čebele pičijo?
Kaj počnejo čebelice v mestu?
Kdo skrbi za njih?
Imaš rad med?
Raziskujte
Raziskujte kako nastane med. Pomagajte si s spodnjo povezavo
Ustvarjajte - Odtisnjene čebelice
Potrebujete:
Mečkalec za krompir
Palčke za ušesa
Tempera barva – rumena in črna
Moder papir
Peki papir
Škarje
Lepilo
Bel filc iz katerega izrežete oči
Navodila za izdelavo:
Mečkalec za krompir bo danes postal vaša štampiljka. Uporabite rumeno tempero ter odtisnite mečkalec za krompir na papir – tako da nastane trup čebelice. S palčkami za ušesa nariši (tapkaj) črne črte na trup. Iz peki papirja izreži krila ter jih prilepi čebelici, da bo lahko poletela. Na koncu dodaj še oči, ki si jih iztrigel iz filca ter z črno tempero narisal zenice.
Vaja - poišči in obkroži
Prenesite si datoteko na svoj računalnik, natisnite pdf in reševanje se lahko začne - poišči vse čebelice, ki imajo krono in jih obkroži.
Zapleši na čebeljo pesmico
Igra za dihanje
Sedimo udobno, z zravnano hrbtenico. S prsti na rokah si zamašimo ušesa in pokrijemo oči (lahko uporabimo tudi ruto, ki jo zavežemo okoli oči). Vdihnemo malo globlje, pri izdihu pa oponašamo zvok, ki ga ustvarjajo čele s svojimi krili: z zaprtimi usti mrmramo, ustvarjamo zvok »mmmmmm«. Nekajkrat ponovimo.
Tehnika je subtilna in zahteva nekaj spretnosti, a učinkuje izjemno pomirjevalno. Izdih se zelo podaljša, njegova gladkost pa lahko nadzorujemo s sluhom – ko poslušamo lastno mrmranje. Vsega tega se lotimo postopno, čebelji dih lahko najprej vadimo leže.
